6. aprila 1941 se je začel bombni napad na Jugoslavijo. Stara jugoslovanska vojska je podpisala popolno kapitulacijo. Po kapitulaciji stare Jugoslavije je Hitler takoj razdelil plen med svoje zaveznike.
Ozemlje Slovenije so si razdelile tri države. Severni del Slovenije je zasedla nemška vojska. Prekmurje so dobili Madžari, južni del Slovenije pa je prišel pod italijansko okupacijsko oblast. Ozemlje, ki so ga zasedli Italijani, je 3. maja 1941 postalo Ljubljanska pokrajina. Tudi Logatec s svojo okolico je bil vključen v Ljubljansko pokrajino, in s tem pod italijansko okupacijsko oblast..
Ko je bila 27. aprila 1941 ustanovljena OF slovenskega naroda, so se tudi logaški občani priključil OF. Na območju Logatca je deloval terenski odbor OF za Gornji in Dolnji Logatec. Na jesen 1941. leta je dal Logatec prve znake upora. Tiskali so letake in gesla, rezali telefonske žice in sekali telefonske drogove. Ker je skozi Logatec vodila železniška proga, ki je povezovala Ljubljansko pokrajino z Italijo, je bila proga večkrat tarča napadov. Vse akcije partizanov in terencev na območju Logatca niso ostale brez odmeva pri italijanski oblasti. Na zimo 1941 so začeli Italijani graditi bunkerje in žične pregrade. Pomladi 1942 je bil Logatec že ves ograjen z žico. Vstop in izstop iz Logatca je bil dovoljen le na določenih prehodih. Italijani so močno povečali pritisk tudi na posamezne ljudi, za katere so menil, da so člani OF. Med drugim tudi na osem fantov in mož, to so bili: EDVARD VIDMAR, LADO GROM, EDVARD LENARČIČ, DRAGO VILAR, IVAN KORENČ, JOŽE VIDMAR, FRANC NAGODE in BOGO DRNOVŠEK. Vseh osem so Italijani 1942. leta ujeli in jih odpeljali v Belgijsko vojašnico v Ljubljano.
V Belgijskem zaporu v Ljubljani se je znašlo osem logaških fantov in čakalo, kakšna usoda jih bo doletela. 23. junija 1942 so jih z vlakom odpeljali na Vrhniko. Z Vrhnike je kolona s talci peš odšla proti Horjulu. Kolono je poleg talcev sestavljalo še 30 italijanskih vojakov. Vojaki so hodili spredaj, nosili so lopate in krampe. Talci so bili zvezani po dva skupaj in navezani na skupno vrv. Za njimi so hodili vojaki. Kolona se je počasi bližala Horjulu, kjer naj bi talce ubili.
Zakaj ravno v Horjulu? Horjulski župan je ob prihodu Italijanov začel sodelovati z njimi. Člani OF v okolici Horjula so ga večkrat opozorili, naj prekine sodelovanje z okupatorjem. Ker opozorila niso zalegla, ga je OF obsodila na smrt in ga ustrelila. Ustreljen je bil 14. junija 1942, skupaj s svojo ženo. Zaradi ustrelitve horjulskega župana je nastala reakcija. Italijanska okupacijska oblast je takoj pristopila k povračilnim ukrepom. Po ustaljenem načinu je začela zbirati talce – ljudi, za katere so sumili, da delajo z OF, in so bili v zaporu v Ljubljani. Tako so določili za talce osem logaških fantov.
Ko se je kolona vojakov in talcev pomikala skozi Horjul, je bil ura devet dopoldan. Italijanski komandant je pokazal na kraj, imenovan Kucelj, kjer so bili talci ustreljeni. Italijani so po streljanju talce zagrebli in odšli. Kasneje je horjulski župnik dobil dovoljenje italijanske vojske, da talce pokoplje na pokopališču. Po pokopu so grob zravnali z zemljo in med vojno grob ni smel biti vzdrževan. Po končani vojni, 1946. leta, je ZB Logatec organizirala prekop talcev in danes so pokopani v Logatcu.
10. novembra 1960 se je OŠ v Dol. Logatcu, v spomin na osem logaških fantov, poimenovala v OŠ “8 TALCEV” LOGATEC.
