Zakaj je branje otroku pomembno?

Skupno branje odraslih mladim zelo pomembno vpliva na njihov celostni razvoj. Še posebej na področju govora, razvoja domišljije in ustvarjalnosti, socialnega razumevanje ter razvoja zgodnje pismenosti.

Med skupnim branjem otrok in odrasli oblikujeta t. i vezano pozornost. Med skupnim branjem namreč usmerjata pozornost na isto vsebino ter si tako delita izkušnjo branja zgodbe. Skupna pozornost na isto vsebino omogoča ustvarjanje novih izkušenj in začetno učenje socialnega razumevanja. Odrasli jo lahko vzpostavlja oz. spodbuja s pomočjo vzpostavljanja očesnega stika z otrokom, usmerjanjem pogleda, kazanja s prstom ter sledenjem otrokovim pobudam.

Med branjem otrok postaja vse bolj spreten, vse bolj razume zakonitosti zapisane besede. Med branjem npr. pokaže na besedo, medtem ko mu odrasli bere in napisano besedo poveže z njenim poimenovanje. Prav tako se otrok med skupnim branjem vse bolj zaveda presledkov med besedami in razume, kaj je beseda.

Skupno branje otroških knjig spodbuja tudi otrokovo moralno presojanje, saj odrasli skupaj z otrokom presoja in vrednoti pravilnost in moralnost dejanj različnih junakov v zgodbi.

Razvoj pripovedovanja

Otroci in pa tudi odrasli pripovedujejo zgodbe ves čas. Zgodbe so lahko resnične ali izmišljene vedno pa se nanašajo na dogodke, ki so jih otroci doživeli. Z njimi otroci drugim sporočajo svoje misli, čustva, ideje in izkušnje. Pripovedovanje je temelj otrokove pismenosti, saj otroci med pripovedovanjem razmišljajo in uporabljajo knjižni jezik. Med pripovedovanje oblikujejo različne hipoteze o vseh možnih dogodkih v zgodbi ter jih povedo na način, ki je značilne za zgodbe kulture v kateri živijo.

Otroci sprva pripovedujejo preproste zgodbe z enostavno strukturo, kasneje  (med 3-6 letom starosti) se začnejo osredotočati na mišljenje, domišljijo in govor. Ena izmed strategij, za usvajanje pripovedovalnih veščin, da  zgodbe vključujejo preproste opise v časovnem zaporedju, vendar še ne temeljijo na resničnem zapletu. Prav tako naj se zgodba nanaša le na enega junaka. Postopoma dodajamo več junakov, zapletov in zahtevnejše besedišče (fraze, rime, metafore).

Razvoj domišljije

Branje otroku je ena od najboljših poti za spodubujanje njegove domišljije. Ko otrok posluša pravljice, zgodbe, ga kakovostna besedila in ilustracije nagovarjajo k ustvarjanju lastnih predstav o junakih, njihovih značilnosti, čustvih, medsebojnih odnosih, usodah. Vsebina zgodbe ali pravljice otroka spodbuja tudi k ustvarjanju lastne zgodbe, ki jo kasneje pripoveduje drugim, ter k vključevanju vsebin iz slišane in lastne zgodbe v simbolno o. domišljijsko igro ali risbo.

Razvoj poslušanja in pozornosti 

Otrok vsebino zgodbe razume le, če med skupnim branjem pozorno posluša. Ob rednem branju bo vedno bolj spreten pri usmerjanju in ohranjanju svoje pozornosti na vsebino zgodbe, kar pozitivno vpliva na njegov nadzor pozornosti na splošno. Odrasli mu pri tem lahko pomagamo tako, da zgodbo bere čim bolj doživeto, posnema glasove različnih junakov, kaže na ilustracije in jih opisuje ali razlaga, postavlja vprašanja o vsebini zgodbe…

Na pozornost otroka med skupnim branjem lahko vpliva tudi vsebina zgodbe. Pomembno je, da odrasli upoštevajo interese in želje otroka in izbirajo vsebine, ki otroka zanimajo in ki bi jih rad poslušal. Pri branju take zgodbe bo namreč otrok bolj pozoren na vsebino in bo zgodbi lažje sledil. To velja tudi, če otrok večkrat izbere isto zgodbo.

Socialno razumevanje se povezuje tudi z otrokovim razumevanjem vsebine zgodbe, ki mu jo preberejo odrasli ali jo prebere sam, ter s sposobnostjo pripovedovanja zgodbe. Boljše socialno razumevanje otroku omogoča, da v zgodba, ki jih pripoveduje, opisuje vzroke in posledice različnih dogodkov, prav tako pa tudi čustva, misli in namene junakov ter odnosov med njimi. Otroci, ki jih izražajo boljše socialno razumevanje, se tudi lažje vživijo v vlogo poslušalca, zato pripovedujejo zgodbe na bolj razumljiv način in pri tem upoštevajo pogled drugega, ki zgodbo posluša (lahko govorijo bolj počasi in s poudarki na pomembnih mestih ali vključijo dovolj informacij in razlag, da je  zgodba razumljiva drugemu).

NEKAJ KLJUČNIH STRATEGIJ SKUPNEGA BRANJA!

1. Izbor kakovostnih otroških knjig in revij, ki so primerne starosti otroka (pravljice, pesmi, uganke, stripi, tudi poučno gradivo, ki vsebuje tudi kakovostne ilustracije in fotografije)
2. Vzpostavljanje skupne vezane pozornosti (z rabo besede poglej, kazanjem s prstom, oponašanjem zvokov predmetov, živali na fotografiji ipd.)
3. Seznanitev s knjigo pred začetkom branja (naslov – pokaže kje je, avtor, ilustrator, komentiranje ilustracij na naslovnici ipd.)
4. Postavljanje vprašanj v času branja (vprašanja postavlja otrok kot tudi odrasli, če ne drugega, da preverimo razumevanje posameznih besed, situacij v besedilu)
5. Podajanje povratnih informacij otroku (pozitivna pohvala, da otroka spodbudi k zaključku zgodbe ali vnovičnem branju naslednje zgodbe)
6.  Raba novih besed med skupnim branjem (razlaga težjih besed, raba sopomenk, protipomenk, razumevanje prenesenih pomenov- pomembno je za bogatenje besednega zaklada)
7. Spodbujanje otroka k razpravi, povzemanju ustvarjanju novih asociacij, analizi, sintezi, napovedi (na začetku, med in po prebranem besedilu)
8. Spodbujanje otroka k vživljanju v čustva
9. Večkratno branje istih otroških knjig ki jih izbere otrok
10. Vključevanje otrokovih osebnih izkušenj
11. Odrasli bere tudi otroku, ki že zna sam brati
12. Med skupnim branjem odrasli obrne knjigo proti otroku
13. Skupno branje zahteva varno čustveno in prijetno okolje za branje.
14. Za skupno branje je pomembno, da odrasli doma ustvari ustvarjalno okolje, kjer so knjige, revije dostopni.
15. Prav tako pa  tudi odrasla oseba, ki pogosto bere otroku pokaže, da je branje del življenja.

Priporočila:

1. Otroku začnemo brati že v 1 letu starosti
2. Beremo čimbolj pogosto (Družinski člani, ki berejo svojim otrokom vsaj trikrat na teden bodo z večjo verjetnostjo med 25% najbolj uspešnimi otroki pri branju v primerjavi otroki, ki jim starši berejo manj kot trikrat na teden.)
3. Beremo ob in o različnih priložnostih
4. Beremo iste knjige večkrat, vendar naj bodo kakovostne in raznolike (stripi, pravljice, slikopisi,  pesmi, uganke)

IZBOR KNJIG:

V knjižnicah najdete poplavo različnih knjige. Spodaj najdete nekaj primernih glede na posamezno stopnjo otrokovega razvoja.

Za malčke:

• Monfreid: Počakajte me, 2022
• Stellmacher: Rok si sam čisti zobke, 2015

Zgodnje otroštvo:

• Schneider: Kaja je jezna, 2021
• McBratney: A veš koliko te imam rad, 2021

Predšolski otroci:

• Makarovič: Škrat Kzma dobi nagrado, 2019
• Makarovič: Potepuh in nočna lučka, 2019
• Kastelic: Deček in hiša, 2022 ( slikanica kjer otrok sam oblikuje zgodbo na podlagi ilustracij)

Za samostojno branje, VELIKE TISKANE ČRKE:

• Obiols: Kraljevi tiranozaver / Stegozaver / Brahiozaver / Triceratops, 2012
• Cassidy: Nagajiva opica. Ljubljana, 2002
• Nash: Zvezdica Zvedavka. Ljubljana, 2002
• Wallace: Počitnice male fižolčice, 2000
• Buzeti: [zbirka Iz zibelke] Murska Sobota, 2005
• Honora: Darilo staršev / Doma je najlepše / Lekcija nežnosti, 2013
• Hindley: Prostorčki za spanje, 2009
• S. Berner: Ah ne – daj no : zgodba o ljudeh in kokoših, 2005
• J. Hughes: Sam doma, 2018

Za samostojno branje, male tiskane črke:

• L.in D. Stepančič: Na otoku zakladov, 2013
• Cowley: [Zbirka Sončnice], 1998
• Crowther: Jure in Jaka, 2013
• Mcdonnell: Jaz … Jana, 2012
• Barton: Jutranji zbor, 2014
• Waddell: Pujs v mlaki. Ljubljana: Epta, 1995

SLIKANICE ZA DEČKE

• Koren: POŠASTI. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998. (VELIKE)
• Whybrow: zbirka GREGOR IN DINOZAVRI. Tržič: Učila International, 2006-2009. (VELIKE)
• Fry: GRADIMO ŠTEVILA. Radovljica: Dodakta, 2002. (VELIKE)
• Kraljič: TRAKTOR JANEZ. Jezero: Morfem, 2017. (VELIKE)
• Podgoršek: Stoj! Šah mat. Domžale: Epistola, 2015. (male)
• Bourguignon: Maks in rumeni traktor. Radovljica: Didakta, 2003. (male)
• D. Rinker: Lahko noč, gradbišče, lahko noč. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014. (male, v verzih)
• Podgoršek: Krtek Škrtek najde nov dom. Domžale: Epistola, 2013. (male)
• Kraljič: Stari Avto. Ljubljana: Morfem, 2009. (male)
• Gifford: Roboti. Murska Sobota: Pomurska založba, 2004. (male)
• Hughes: Sam doma. Ljubljana: TZS, 2018. (male)

STRIPI Z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI

• Manček: Kam pa kam, modri medvedek? Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012.
• Davies: Garfield [zbirka]. Izola: Graffit.
• Watterson: Calvin in Hobbes [zbirka]. Radovljica: Didakta, 2010-2014.
• Derib in Job: Yakari [zbirka]. Ljubljana: Alica, 2014-2015.
• Goscinny: Asterix [zbirka]. Radovljica: Didakta.
• Delporte et Peyo: Smrkci [zbirka]. Izola: Graffit, 2017-.

STRIPI z malimi tiskanimi črkami

• Manček: Hribci kremeniti. Ljubljana: Forum, 2011.
• Manček: Hribci. Zgodbe iz pradavnine. Ljubljana: DZS, 1993.
• Herge: zbirka Tintin in njegove pustolovščine. Tržič: Učila.

KNJIGE ZA DEČKE, KI ŽE OBVLADAJO TEHNIKO BRANJA

• Mojster Miha. [zbirka] Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003.
• Podgoršek: Formula 1 in policaj Mataj. Domžale: Epistola, 2010. (Knjiga ni primerna za učenje tehnike branja, ker ima zavito besedilo in različne oblike črk.)
• Simšič: Čarobni kombi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003.
• Clibbon: Predstavljaj si, da si kavboj! Preserje: Morfem, 2010.
• Emiliani: Avtomobil Čarli. Jezero: Morfemplus, 2016.
• Zbirka Mestni junaki. Ljubljana: Grahovac, 2014. (VELIKE)
• Gibbes: Švrk [zbirka]. Dob: Miš, 2017-2018. (male)
• Rippin: Hej, Jaka [zbirka]. Hoče: Skrivnost, 2015-2017. (male, povečani tisk)

KNJIGE ZA DEČKE Z VELIKO BESEDILA

• Blade: Lov na pošasti [zbirka]. Ljubljana: Alica.
• Alpsten: Vincelot in zmaj. Tržič: Učila International, 2013.
• Pilkey: Kapitan Gatnik [zbirka]. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003-.
• Simon: Grozni Gašper [zbirka]. Tržič: Učila International, 2004-.
• Deary: Egipčanske zgodbe; Stare grške zgodbe; Piratske zgodbe; Evropske zgodbe [zbirka]. Hlebce: Zala, 2010-2012.
• Hrovat: Grad Prepih [zbirka]. Ljubljana: Karantanija, 2015.
• Kinney: Dnevnik nabritega mulca [zbirka]. Izola: Grlica, 2011-.