V sklopu projekta MARiNKA smo v inovativnih oddelkih učencev 6. razredov izvedli aktivnosti na temo podatkov in analize.
Tokrat smo z učenci načeli temo kaj to podatki so in kako jih zbiramo. Strinjali smo se, da je zbiranje in uporaba podatkov o nas in svetu okrog nas del vsakdanjega življenja. Ugotovili smo, da za zbiranje podatkov uporabljamo različne digitalne naprave – odvisno od tega, kaj opazujemo in kako bodo podatki uporabljeni: vremenske postaje uporabljamo za merjenje temperature ozračja in hitrost vetra, pametno zapestnico za nadzor srčnega utripa, GPS za spremljanje lokacije. Učenci so pravilno sklepali, da pridobljene podatke lahko shranjujemo na računalnik, USB ključke ali v oblak – tako zaradi zaščite pred izgubo, kot tudi z namenom, da do njih dostopajo različni ljudje, ki te podatke nato pregledujejo in analizirajo ter uporabijo za nadaljnje sklepanje in napovedovanje dogodkov. Tako se je debata spet usmerila k računalnikom, ki nam omogočajo, da vse te pridobljene podatke tudi grafično predstavimo; z grafikoni, posnetki prehojene poti ali radarskimi slikami, ki nam v nadaljevanju pomagajo do lažje in natančnejše napovedi prihodnjih dogodkov, saj le-ti večkrat izhajajo iz vzorcev, ki jih opazimo v vizualizaciji predhodno pridobljenih podatkov. In smo prišli do najhvaležnejše teme, ja, tako je, smo spet prišli k vremenu.
Sledilo je delo z računalniki. V razvojnem timu je pred nami že ves čas ideja medpredmetnega povezovanja – tokrat z geografijo, podnebjem, podnebnimi pasovi… Naša šolska vremenska postaja že vrsto let, poleg ostalih podatkov, meri tudi temperaturo in podatke o tem shranjuje v oblak. Učenci so podatke o temperaturi prenesli v Microsoft Excel in neskončne tabele številskih vrednosti predstavili z grafikoni. Opazovali so spreminjanje in nihanje temperature v enakem časovnem obdobju za več let nazaj in sklepali o možnih scenarijih v prihodnosti. Že v uvodnem razgovoru smo uspeli uvideti, da sklepe in trditve, do katerih ni mogoče priti z neposrednim opazovanjem, lahko pogosto pridobimo iz podatkov, seveda pa na točnost sklepov in napovedi vplivajo številni dejavniki: na primer (ne)zadostna količina podatkov, njihova relevantnost in seveda nenazadnje tudi ustrezno grafično modeliranje. Mimogrede, letošnje januarske temperature so bile kar 4 °C višje od preteklega 30-letnega povprečja. Kam gremo?
Po krajšem odmoru smo delo nadaljevali v Scratch-u. Učenci so se v ustrezno učilnico prijavili s predhodno pripravljenimi uporabniškimi imeni in gesli. To jim je omogočalo, da so bili njihovi izdelki shranjeni in s tem napredek ohranjen. Najprej smo se seznanili z okoljem in naučili prvih korakov risanja s pomočjo programiranja. Nato smo podatke o temperaturi, ki smo jih prej pridobili iz oblaka vremenske postaje in prenesli ter predstavili v Excelu, uvozili v Scratch in v ustvarili seznam. Nadaljevali smo v dveh smereh; tisti bolj vešči so se risanja grafa temperature lotili sami, za preostalo večino pa smo na LCD platnu razgrnili vse potrebne in že pripravljene posamezne bloke – učenci so jih morali sestaviti v delujoči program. Sledil je izziv, kako narisati podatke, za več let nazaj: eden od predlogov je bil, da za to uporabimo več različnih Scratch junakov.
Bi še vztrajali, vendar je vremenska postajala kazala sonček in lepo spomladansko temperaturo. Nasvidenje.
Besedilo in foto: Razvojni tim OŠ 8 talcev Logatec
Povezave za učence: https://os8talcev.splet.arnes.si/podatki-in-analiza/
Spletna stran projekta: Mladostniki s temeljnimi znAnji RIN so KreAtorji prihodnosti
