Dragi starši,
danes smo zaključili naše druženje v Osilnici, v deželi Petra Klepca. Na pot smo se odpravili v petek, po pouku in že na poti naleteli na nekaj neverjetnega. Saj ne boste verjeli, ampak videli smo čisto pravega medveda pri hiši v Gotenici. Torej smo bili res v znanih kočevskih gozdovih, ki slovijo tudi po medvedih. Pozno popoldne smo spoznali vas Osilnico, ki ima najmanjšo podružnično šolo v Sloveniji, v njej je vsega skupaj 5 učencev. Tudi Osilnica nima več kot 300 prebivalcev. Ograja ob meji nas je opominjala, da je na drugi strani Kolpe Hrvaška. Zvečer so se nekateri odpravili v bazen, drugi so igrali namizni tenis ali družabne igre in si imeli veliko povedati. Zvečer pa, ko naj bi nastopil čas za spanje, pa kot da smo zamenjali noč za dan…novo doživetje, nekateri prvič na taboru, skupna ležišča, hi hi hi in ha ha ha.
Naslednji dan smo začeli s samopostrežnim zajtrkom in najboljše za zajtrk so palačinke, v kuhinji kar niso mogli tako hitro speči novih, kot so jih pojedli naši. V soboto smo se šli igre Petra Klepca, kjer je bilo potrebno pokazati pravi timski duh in sposobnosti sodelovanja v skupini. Večini je uspevalo, nekaterim pa žal ne. V gozdu so nas seznanili z opisom aktivnosti preživetja v naravi, ta del nam ni bil preveč všeč. Popoldne smo se preizkusili v plezanju, lokostrelstvu in kajaku na mirnih vodah. Nekateri so se v reki znašli po nesreči, drugi so preizkusili plavanje v reki Kolpi na lastno željo. Zvečer pa za nekatere spet bazen, ostali pa smo imeli pravo dogodivščino v igranju družabne igre Speed Jungle – ups, reče se Jungle Speed, ki nas je vse zasvojila, saj je Ana tako zavzeto navijala za vse nas, da smo vsi sanjali samo “krogci, krogci, krogci”. Zanimiva igra, zahteva veliko pozornosti, da pa še več smeha. Drugo noč smo hitro zaspali.
Tretji dan in novo jutro, še več palačink ter po zajtrku orientacija po kraju, prvo mesto si je priborila skupina 6 zamorčkov, drugi so bili “Bluji”, tretji pa Čevapi. Skoraj smo spoznali tudi nov recept za orehovo marmelado.
Kdor je bil pripravljen, se je imel z nami lepo in “fajn”, ostali pa nam bodo – samo nam – taborski spomini.
