Seminarska naloga

Navodila učencu za pisanje seminarske naloge

Katera poglavja mora imeti seminarska naloga?

NASLOV-mora natančno označiti vsebino naloge. Naj bo kratek in jedrnat, dodaš mu lahko še podnaslov.

AVTOR-ti boš avtor seminarske naloge. Podpisal se boš  s polnim imenom in priimkom. Če boš seminarsko nalogo delal skupaj s sošolcem, se podpišeta oba.

KAZALO VSEBINE-je vedno na začetku naloge takoj za naslovno stranjo. V njem boš navajal naslove in podnaslove posameznih poglavij z označenimi stranmi.

UVOD-seminarska naloga mora nujno imeti uvod. V njem lahko predstaviš temo, ki si jo izbral, in opišeš, kako je naloga sestavljena. Napisan naj bo tako, da boš pri bralcu vzbudil zanimanje in ga pripravil, da bo tvojo nalogo razumel, čeprav ne pozna teme, o kateri si pisal. Uvod je praviloma kratek – zadostuje že polovica strani.

GLAVNI DEL-začneš pisati na novo stran, takoj za uvodom. V njem natančneje opiši temo, ki si jo izbral. Pri tem pazi, da ne boš dobesedno prepisoval iz knjig, saj bi s tem avtorju ukradel avtorske pravice. Poglavja v glavnem delu si morajo slediti v logičnem zaporedju in morajo biti oštevilčena (kot kaže vzorec kazala). Vanj lahko vključiš slike, tabele in grafikone, ki pa jih moraš ustrezno opremiti (če ima naloga več tabel, jih moraš oštevilčiti, pod slike pa napisati ustrezne naslove).

ZAKLJUČEK-v njem lahko povzameš bistvene ugotovitve o problemu, ki si ga opisoval in opišeš sklepe in predloge za nadaljnje delo.

UPORABLJENA LITERATURA-na koncu napišeš seznam literature, iz katere si črpal podatke, informacije za svoje delo. Urejen mora biti po abecedi priimkov avtorjev. Vedno ga pišeš na novo stran.

Primer pravilne seminarske naloge najdete tukaj

 
 

Več prispevkov iz Knjižnica